Vesna:
Prva prespana avstralska noč v novem domu je za nama. Spala sva kot ubita, vse do 7 zjutraj, ko naju je prebudilo škrebljanje dežja po strehi. Ja, skladno vremenski napovedi. Noč je bila je topla in sploh nisva potrebovala odeje, rjuha je zadoščala. In sva se vprašala zakaj so nama sploh zraven dali spalke, in to sploh ne navadne, ampak take za zimske razmere. Ampak oni že vedo, verjetno naju bo kje, bolj dol na jugu in v hribih, še pošteno zeblo...

Današnji dan sva namenila predvsem počitku in pripravam za nadaljevanje poti. Prvi del, torej
počitek, sva startala že takoj po zajtrku. Udobno zleknjena v stolih, umaknjena pod tendo, da naju občasni dež ne moti, sva kofetkala in zajtrkovala skoraj vse do opoldneva. Senčka dobro dene, vetrček prijetno hladi, Dušan si privošči še mrzel tuš, saj se kot zgleda še ni privadil na poletne temperature. Poleg tega je UV indeks včeraj tudi naredil svoje, saj ga je opeklo in zdaj ga cajtam z ustreznimi mazili, nošnji dolgih rokavov pa se tudi ne more izogniti. Nos pa kot kronik, ali pa član rdečih noskov. Ni kaj, bolje tako, saj bo jutri moral biti zbran, ker odhajava na pot.

Najini sosedi v kampu so tudi že aktivni. Včeraj so imeli žehto, danes hitijo s pospravljanjem in čiščenjem.Ugotoviva, da so Švicarji, en na vmesnem postanku, drugi zakonski par pa v odhajanju po tromesečnem potepanju od Pertha do Brisbanea. Zlasti slednji je zanimiv, saj ima na poštenem džipu tudi veliko hiško. Zveva, da je zadeva njegova last že tri leta, in da se na tak način umakne pred mrzlo zimo doma. V vmesnem času pa ga posoja prijateljem. Super, midva bi tudi... Ampak sva verjetno preveč nemirnega duha, da bi leto za letom hodila v isto deželo. No, morebiti pa NZ next time again...

Aktivni so tudi avstralski policaji. Ker slišiva neko žensko vpitje, ugotoviva, da so se v civilnem avtu pripeljali policaji, jo vklenili ter odpeljali. Kaj se je točno dogajalo sicer ne veva, ampak stvar je zgedala skoraj kot iz TV nadaljevanke. In to v kampu, kjer zgleda vse čisto normalno in civilizirano. Ampak ni bilo nobenih firbcev, še midva midva sva stvar opazovala le iz naslonjačev.

Počasi delava načrte za naprej, bereva Lonely Planet, nekaj prospektov sva nabrala v recepciji, imava atlase, nekaj dodatnih napotkov pa bova snela z interneta. Sicer pa imava določene točke že v Garminu, še kot domače delo. Vsekakor greva v smeri Zlate obale (Gold coast), nato pa v notranjost, v nacionalne parke, da se umakneva vročini in gneči in seveda občudovati naravo.

Internetni dostop deluje brez problemov, le rahlo drag je (5$ na uro, tj. cca 3,5 eur). Zato se poskušava seveda racionalno obnašati in vključiti šele potem, ko točno veva kaj iskati oz. delati. Včeraj sva sprobala tudi Skype, ko sva preko njega poklicala Luko na GSM. Anjo sva pa tudi obvestila o uspešno opravljeni misiji pristanka v pravljični deželi Mavrične Kače (Rainbow Snake je po aboridžinskem verovanju počelo sveta).
______________
Dušan:

Moja naloga so med drugim tudi komunikacije na poti. Vesna je odkrila bloganje in domače strani, tako, da je pogost obisk interneta nuja :).
Po raziskavi sledi, da je najbolje kupiti pri domačem providerju GSM fufek, za 80$ dobiš fufek in 3GB prenosa, dokup dodatnih 4GB pa stane 50$. Menim, da bo to za naju ceneje, saj bi drugače morala kupovat wifi dostop in iskati hot spote. Telestra pokriva 98% prebivalstva (35%
Avstralije), tako, da je dostopna pravzaprav povsod, kjer je živa duša.....

Mobilca, imava samo za nujo (roaming). Imava pa precej tehnične krame, fotoaparat s tremi objektivi, fleš, stojalo, kabli, napajalniki, konvertorji, zvestega macbook-a..... Vesna se seveda zelo zabava, ko to prenašam in prekladam, saj meni, da je vsega preveč. Ampak tehnikusi se ne damo!